»Sprašujem se, zakaj to počne. Mogoče me hoče oma ponižati s tem, da me vključuje v svet odraslih, ki je predvidljiv kot vsa ta mesečna perila?«
»Zanima me, zakaj to potrebujemo.«
»Zanima me zakaj to potrebujemo.«
»Vedno govorim 'mi', ker nikoli ni posameznik tisti, ki gradi sistem kakovosti.«
»Ali dandanes še premoremo moči, da se o nečem zopet poenotimo, poiščemo skupne točke, ki nas bodo povezale v želji po lepši prihodnosti? Je to sploh še mogoče?«
»Kaj pa, če bi se soočila s tem, česar se sama najbolj sramujem, kar me najbolj boli?«
»Kaj pa, če bi se soočila s tem, česar se sama najbolj sramujem, kar me najbolj boli?«
»In življenje naše, / ki tak hitro teče – / Mar so samo sanje?/ Sanje, jek mi reče.«
»Kako naj polni duševne bolesti z masko na ustih še pojemo psalme, ne da bi udušili glasbeno Muzo, ki nas osvobaja predsmrtnega strahu?«
»Na neki način performans deluje katarzično na vsako sodelujočo, vendar nas zanima, ali lahko ta osebna katarza preskoči in poustvari kolektivno katarzo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju